Eduskills+
each.eduskills.plus

Praktične dejavnosti za male mislece

1 Mreža življenja – oblikovanje naše skupnosti raziskovanja

Pri tej dejavnosti otroci s skupnim oblikovanjem mreže spoznavajo medsebojno povezanost vseh živih bitij na Zemlji. Ustvarjanje in pogovor spodbujata sodelovanje, razmislek in spoznavanje osnovnih pojmov trajnostnosti. Namen dejavnosti je razvijati občutek skupnega raziskovanja ter okoljsko ozaveščenost z odkrivanjem povezanosti vseh delov narave. Povezave, ki jih ponazarja preja, prikazujejo tudi, kako iz zamisli oblikujemo predstave, ki lahko bolj ali manj ustrezno zajamejo povezave med stvarmi.

Erasmus+

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Vse vsebine, še posebej teksti, slike in grafikoni so avtorsko zaščiteni. V kolikor izrecno ni določeno drugače, so avtorske pravice last each.eduskills.plus pod licenco Creative Commons Attribution - Attribution-ShareAlike 4.0 International. Uporabijo se lahko le v okviru licenčnih pogojev.

© 2026 each.eduskills.plus

1 Mreža življenja – oblikovanje naše skupnosti raziskovanja

Dialog Uvodna dejavnost 1

Pri tej dejavnosti otroci s skupnim oblikovanjem mreže spoznavajo medsebojno povezanost vseh živih bitij na Zemlji. Ustvarjanje in pogovor spodbujata sodelovanje, razmislek in spoznavanje osnovnih pojmov trajnostnosti. Namen dejavnosti je razvijati občutek skupnega raziskovanja ter okoljsko ozaveščenost z odkrivanjem povezanosti vseh delov narave. Povezave, ki jih ponazarja preja, prikazujejo tudi, kako iz zamisli oblikujemo predstave, ki lahko bolj ali manj ustrezno zajamejo povezave med stvarmi.

Potrebščine

  • Preja ali vrvica
  • Naravni predmeti (kamni, palice, listi, cvetovi ali drugi predmeti, povezani z naravo)
  • Živalske figurice ali slike živali
  • Večji prostor (najbolje na prostem ali v igralnici, kjer imajo otroci dovolj prostora za gibanje)

Naloga 1: Kaj je narava?

  1. Najprej pojasnite, da vsa živa bitja, na primer živali, drevesa in ljudje, za življenje potrebujejo druga drugo. Uporabite preprosto razlago: »V naravi smo vsi povezani, tako kot so med seboj povezane niti pajkove mreže.«

  2. Skupaj si oglejte knjigo ali poiščite spletni vir, ki prikazuje različna okolja in vrste živih bitij ter pojasnjuje njihovo medsebojno odvisnost (na primer čebele in cvetlice, drevesa in živali).

Načrt za pogovor: Povezanost z naravo

  1. Kaj iz narave ljudje potrebujemo za srečno življenje?
  2. Katere živali in rastline potrebujemo za srečno življenje?
  3. Katere živali potrebujejo ljudi za srečno življenje?
  4. Katere rastline potrebujejo ljudi, da dobro uspevajo?
  5. Kako ljudje pomagamo živalim?
  6. Kako živali pomagajo nam?
  7. Ali rastline pomagajo tudi drugim živalim?
  8. Ali lahko zelo majhno bitje pomaga zelo velikemu?
  9. Ali lahko ljudje in nekatere druge živali postanejo prijatelji?
  10. Ali lahko ljudje pomagamo živalim, tudi če nas te ne prosijo za pomoč?

Vključevanje vseh otrok

V skupini so lahko otroci, katerih prvi jezik se razlikuje od jezika v vrtcu. Ti morda težje sodelujejo, čeprav je tudi zanje pomembno, da poslušajo pogovor. Ob koncu dejavnosti spodbudite vsakega otroka, naj nariše nekaj iz narave ali neko povezavo v naravi (na primer povezave iz uporabljenih knjig). Vsem omogočite, da nekaj povedo o svoji risbi. Če se še ne morejo izraziti v jeziku vrtca, lahko govorijo v svojem jeziku.

Naloga 2: Oblikovanje »mreže življenja«

  1. Otroci naj se postavijo v krog. Vsakemu dajte naravni predmet (palico, list, kamen) ali živalsko figurico oziroma sliko. Vsak predmet predstavlja del okolja: rastline, živali, ljudi ali Zemljo.
  2. Enemu otroku dajte klobčič preje. Prime naj konec niti, glasno pove, kaj predstavlja njegov predmet ali žival (na primer »Jaz sem drevo«), in poda klobčič otroku, ki predstavlja nekaj, kar je s tem povezano (na primer »Jaz sem ptica, ki živi na drevesu«). Nato klobčič potuje do naslednjega otroka (na primer »Jaz sem vejica, ki jo ptica potrebuje za gnezdo«). Podajanje se nadaljuje, dokler niso povezani vsi otroci.
  3. Med podajanjem klobčiča nastaja mreža, ki prikazuje povezave med vsemi elementi. Vsak otrok prispeva k mreži tako, da pojasni svojo povezanost z drugim delom narave. (Vključevanje vseh otrok: otroci, ki se težje izražajo, lahko uporabijo risbe iz 1. naloge.)
  4. Z vsakim podajanjem klobčiča mreža raste in se prepleta. Spodbudite otroke, naj raziskujejo, kaj se z mrežo dogaja. Kaj se zgodi, če jo eden od otrok strese? Kaj se zgodi, če eden spusti nit?

Načrt za pogovor: Razumevanje povezav

  1. Zakaj so stvari povezane med seboj?
  2. Ali obstaja ena velika mreža, kakršno smo naredili mi, ali jih je več?
  3. Ali odstranitev enega dela uniči mrežo povezav?
  4. Kaj se zgodi, če del mreže izgine?
  5. Ali je vsaka povezava nujna, da mreža obstane?
  6. Ali lahko mrežo poškodujemo po nesreči?
  7. Ali lahko mrežo poškodujemo namenoma?
  8. Kako lahko vsak del mreže skrbi za celotno mrežo?
  9. Kako lahko vsak del skrbi za kaj drugega v mreži?
  10. Ali se lahko mreža spremeni v drugačno mrežo povezav?

Naloga 3: Skupno ustvarjanje skulpture »skupnosti življenja«

  1. Po dejavnosti s prejo pojdite na prosto in otroke povabite, naj naberejo naravne materiale (palice, kamne, liste). Iz njih naj skupaj ustvarijo skulpturo svoje »skupnosti življenja«. To je lahko preprosto gnezdo, majhen »gozd« ali »vas«, ki predstavlja kraje, kjer skupaj živijo živali, rastline in ljudje.
  2. Spodbujajte sodelovanje, pri katerem vsak otrok prispeva del skulpture (na primer eden doda drevo za ptice, drugi kamne za žuželke).

Vključevanje vseh otrok

Poskrbite, da lahko sodeluje vsak otrok ne glede na svoje gibalne ali govorne zmožnosti. Razlike v načinih razmišljanja in učenja ali jezikovne težave naj otrokom ne preprečujejo sodelovanja.

Načrt za pogovor: Razumevanje povezav

  1. Ali bi lahko to, kar smo naredili skupaj, naredili sami?
  2. Kaj je drugače, če to delamo z drugimi?
  3. Ali bi bila dva človeka dovolj, da bi naredila to, kar smo naredili mi?
  4. Koliko nas mora biti, da imamo občutek, da nas je veliko, ki nekaj ustvarjamo?
  5. Kaj bi se zgodilo, če bi nekdo prišel in odnesel del naše skulpture?
  6. Kako bi tej osebi pojasnili, naj naše skulpture ne spreminja?
  7. Ali lahko skulpturo uničimo, ker smo jo sami ustvarili?
  8. Ali bi morali varovati tudi stvari, ki jih nismo ustvarili sami?
  9. Če skulpturo spremeni narava (erozija, veter in podobno), ali je to drugače, kot če jo spremeni človek?
  10. Ali lahko skulpturo uničimo, potem ko jo fotografiramo?