10 Razmišljanje o odpadkih in ustvarjanje domišljijskih okolij

Digitalna vzgoja

Otrokom pokažite, kako lahko spreminjamo podobe in kako preprosto je ustvariti prirejene fotografije. Dejavnost jim pomaga razumeti, da vse podobe ne odražajo resničnosti, ter razvija kritično opazovanje. Z usmerjanjem pozornosti na pogosto spregledane podrobnosti krepi tudi občutljivost za okoljska vprašanja. Primer so družbena protislovja: ljudi spodbujamo, naj ne uporabljajo plastičnih vrečk, hkrati pa izdelke zavijamo v plastiko, da jih lahko prodajamo ceneje in kupce spodbujamo k nakupu večjih količin.

Vključevanje vseh otrok

S primeri poudarite, da vsakdo pripada skupini, tudi če se njegova domišljija razlikuje od domišljije večine. Raznolike zamisli bogatijo domišljijo vseh. Omenite, da so ljudje, ki so si predstavljali povsem drugačne stvari, skozi zgodovino prispevali k razvoju znanosti, tehnologije, umetnosti in humanistike.

Naloga 1: Permanent Error

1. Pojasnite, da je fotoknjiga zbirka fotografij, ki s podobami pripoveduje zgodbo. Skupaj si oglejte fotoknjigo »Permanent Error« avtorja Pieterja Huga. Ogledate si lahko tudi fotografije na spletu.
2. Otroke vprašajte, kaj po njihovem mnenju prikazujejo fotografije. Pojasnite, da pripovedujejo zgodbo o Agbogbloshieju, kjer je bilo eno največjih odlagališč odpadkov na svetu. Tam živi 80.000 ljudi. Vsak dan so sežigali ogromne količine elektronskih odpadkov, predvsem televizorjev in računalnikov, da bi iz njih pridobili dragocene kovine. Ti odpadki so prihajali z vsega sveta, predvsem pa iz Evrope in ZDA.

Filozofska vaja

1. Primerjajte pojma smeti in odpadki ter razmislite, kako lahko z njimi ravnamo.
2. Razmislite, ali lahko posamezne stvari postanejo smeti oziroma odpadki ali jih ustvarjajo ter kaj lahko ljudje storimo glede tega.
3. Pri vsaki stvari razmislite, ali postane smet (vsakdanji gospodinjski odpadek), odpadek v širšem pomenu (kar vključuje vse vrste zavrženih materialov) ali oboje. Kako lahko pri posamezni stvari zmanjšamo količino smeti oziroma odpadkov?

Naloga 2: Ustvarjanje fotoknjige z mislimi iz predhodnih skupinskih pogovorov

1. Otrokom pojasnite, da bodo ustvarili svojo fotoknjigo. Naj načrtujejo in razmišljajo, kakšna naj bo. Vzgojitelji in vzgojiteljice zapišite misli in ugotovitve, ki so jih otroci izrazili v predhodnih pogovorih. Poudarite, da pri ustvarjanju fotoknjige z mislijo na trajnostnost drugače izbiramo materiale in fotografije, kot če trajnostnost ni v ospredju. Kadar je mogoče, to izpostavite tudi pri drugih dejavnostih. Tako otroci spoznavajo, da skrb za trajnostnost vpliva na naše odločitve tudi takrat, ko je izrecno ne omenjamo.
2. Izbiranje in izrezovanje fotografij

   Fotografirajte otroke. Zavzamejo lahko različne položaje, najbolje pa je, da je na fotografiji vidno celo telo. Fotografije natisnite in vsakemu otroku dajte njegovo fotografijo. Pomagajte jim, da s škarjami previdno izrežejo svojo podobo.

3. Izbiranje ozadij

   Razporedite stare časopise in revije. Otroci naj izberejo ozadja in podobe ter jih izrežejo.

4. Izdelovanje fotoknjig

   Otroci naj na papir prilepijo ozadja, svoje fotografije in pomembne povedi iz predhodnega pogovora. Liste zvežite v knjigo in pustite prazno stran, na katero lahko starši in drugi družinski člani zapišejo svoje odzive.

Naloga 3: Resnično ali domišljijsko?

Ob ustvarjenih fotoknjigah se pogovorite, da fotografije ne prikazujejo vedno resničnega dogajanja. Ali so bili otroci res na prikazanih krajih ali so ustvarili iluzijo? Pogovorite se, kako lahko fotografije spreminjamo in prirejamo, zakaj je pomembno razumeti, da podobe ne prikazujejo vedno resnice, ter kako lahko preverimo informacije, ki jih posredujejo. Pogovor povežite z okoljskimi vprašanji in tako ohranite trajnostnost v središču dejavnosti.

Skupno razmišljanje: Otroci naj si ogledajo fotografije in se pogovorijo o naslednjih vprašanjih.

Naloga 4: Videz in resničnost

1. Najprej pokažite Müller-Lyerjevo iluzijo in se pogovorite, kakšni sta videti črti.

   

2. Otroke vprašajte, kako bi lahko preverili, ali se črti razlikujeta, in kako bi se o tem lahko prepričali. Ko ugotovijo, da sta enako dolgi, jih povabite k iskanju razlag, zakaj ju vidimo drugače.

3. Ko oblikujejo sklep, svoje ugotovitve preverite ob prikazu, kot je ta:

   

4. Nato poiščite še druge primere stvari, ki so videti drugačne, kot so v resnici, in jih predstavite na karticah. Vključite podobe narave, da boste lahko vprašali na primer, ali lahko vidimo, da ledeniki izginjajo. V filozofskem pogovoru naj otroci raziskujejo, kakšna je stvar videti, kaj dejansko je in zakaj se videz razlikuje od resničnosti. Obravnavate lahko: pogled skozi mikroskop, navidezno upognjeno slamico v kozarcu vode, umetne brke in lasulje, kostume v predstavah, domišljijsko igro na igrišču ter živali, ki s svojim videzom posnemajo kaj drugega (na primer paličnjake).

Različice

• Uporabite navidezno premikajoče se optične iluzije: oglejte si primere iluzij gibanja.
• Uporabite stare družinske fotografije: Otroci naj od doma prinesejo stare fotografije in z njimi izvedejo podobno dejavnost.
• Razmislite, ali lahko tudi druge živali doživljajo optične iluzije in ali jih lahko prepoznajo podobno kot ljudje. Glejte Animal visual illusion and confusion: the importance of a perceptual perspective (zadnji dostop 11. oktobra 2024).

Dodatne zamisli

• Prirejanje podob v filmu Otroci naj preizkusijo uporabo različnih ozadij v videoposnetku.
• Animacija v tehniki stop animacije za razlago iluzij Z aplikacijo za stop animacijo predstavite svojo izkušnjo drugim otrokom.